Belatara
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.05. 2012, 21:20
Prispevkov: 15
Kraj: Ljubljana, Slovenija |
| PREJ BEOGRAD, ZDAJ BRUSELJ |
 |
|
Slovenci smo se jezili na Beograd in na njegovo politično in gospodarsko moč. Menda je bilo potrebno za vsako stvar najprej vprašati Beograd in šele, ko je Beograd zadevo potrdil, se je bilo možno premakniti naprej. Zoprna reč, če je bilo temu res tako. Sama menim, da ni bilo vse tako zelo togo.
Spominjam se, da smo delovali po sistemu socialnega samoupravljanja. Začelo se je na lokalni ravni, t.j. Krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti smo se med seboj dobro poznali in temu primerno smo znali izglasovati pravilnega človeka, ki nas je nato zastopal na občinski ravni. Z občinske ravni, so se predlogi in težave predale naprej na republiško raven, od tam pa na državno. Da, res je, imeli so ogromno sestankov, kar se je funkcionarjem venomer očitalo.
Pa si poglejmo današnji sistem. Vsake štiri leta na voliščih volimo ljudi, ki jih sploh ne poznamo, kaj šele, da bi kdo lahko z gospodi na listah spregovoril besedo ali dve. Pravzaprav gospoda v parlamentu, ki jih izvolimo mi sami, ne počnejo čisto nič drugega, kot to, da sestankujejo od jutra do večera. In za to so celo zelo, zelo dobro plačani. Je še kdo kje, ki bi politikom iz bivše Jugoslavije rekel,da je vse kar so počeli, samo sestankovali???
V nabiralnike dobivamo programe različnih strank ter imena ljudi, ki to stranko predstavljajo. Kot sem že rekla, večino ljudi ne poznamo. Njihovi programi pa so preprostemu človeku popolnoma nerazumljivi. Vse polno tujk, prispodob,da ne govorim, da je materiala za branje toliko, da bi povprečno izobražen človek le s težavo prebral vse. In če bi mu že uspelo prebrati program neke stranke, menim da bi bolj malo razumel.
Da ne omenjam, da med nami vlada popolna apatija, da nihče nikomur ne verjame a do tega ni prišlo kar tako, nikakor ne. Politikom ne verjamemo, ker smo jih že tolikokrat dobili na laži, dobili smo jih pri kraji, dobili smo jih pri spletkarjenju,...Odtod, jasno, apatija in nezaupanje. Seveda se še najdejo fanatični noji, ki kljub očitnim dokazom, da je ta in oni politik resnično lagal, kradel, se ukvarjal s kriminalom, ...še vedno tiščijo glave v pesek.
Najbolj neverjetne so se mi zdele letošnje volitve. Izvolili smo Zorana Jankoviča in če se kdo sprašuje zakaj, je odgovor tak - Zoran Jankovič je dokazal,da je dober gospodarstvenik. Veliko pove tudi dejstvo, da je pod njegovim vodstvom Mercator rastel. Še bolj zgovorno pa se mi zdi dejstvo, da so ga imeli delavci radi. Izkazal se je tudi kot župan. Že dolgo se v Ljubljani ni toliko gradilo, kot za časa njegovega župovanja. Pokončno je prenašal šikaniranja novinarjev, ki so dobesedno tekmovali, kdo bo napisal kaj bolj grdega o njem in njegovi družini. Ko je družina Jankovič doživela tragedijo, ki bi zlomila še tako močnega človeka, je še vedno stal pokončno in se boril za svoje ideale. O tej tragediji ni bilo napisane niti ene same besede. Tudi jaz ne bom pisala o tem. Naj vsaj ena stvar, še posebej tako boleča, ostane skrivnost. Povem naj samo to, da se s tem vsa družina Jankovič sooča iz dneva v dan.
Malo sem zašla s poti. Da, izvolili smo Zorana Jankoviča. Nakar so mu "kolegi" obrnili hrbet, požrli obljube in se priklonili njegovemu nasprotniku. Jankovič je ostal pokončen. Slovenija pa je dobila Janšo. Dobili smo tisto, kar nismo izvolili. V tem trenutku me sploh ne zanimajo pravila in ustava in ta ali oni parlamentarni sistem. Vem le, da so ljudje v večini svoj glas zaupali Jankoviču, dobili pa smo njegovega največjega nasprotnika za premierja. To je skregano z vso logiko.
Ponovno sem se oddaljila od teme, ki sem jo začela pisati in to je primerjava med Beogradom in Brusljem. Spominjam se, da so Jugoslaviji očitali industrializacijo. Ko pogledate , še dandanes, tovarne v vseh večjih mestih Amerike, vidite da je bila naša tovarna, katerakoli že, mnogo manjša od katerekoli njihove.
Ob odcepitvi je prišlo do epidemije zapiranja tovarn. Beseda "delavec" je postala skoraj žaljivka. Vsi smo hoteli biti le še trgovci, profesorji, pisarniški delavci,...In kaj smo mislili, da bomo lahko prodajali, če smo zaprli vse tovarne, ki so nekaj, karkoli že, proizvajale. Naše tovarne so bile označene kot naravi škodljive. Amerika pa spretno skriva industrializirana okolja, kjer ljudje masovno umirajo ravno zaradi strupov, ki jih le-te tovarne spuščajo v okolje. Naša industrija ni bila nikoli tako strupena in nevarna, kot je skoraj sleherna v Ameriki. A o tem se ne govori. Ne piše. Novinarji, ki se spustijo v boj s tovarnami, so kaj kmalu utišani. Če jih ne morejo podkupiti z denarjem, se jih da vedno utišati z grožnjami. To je Amerika.
Danes je Amerika vse bolj prisotna tudi pri nas. Nič več ni sveto. Na oltar smo postavili bankovec.
Bruselj, kot novi "vodja" naše male osamosvojene deželice je od nas zahteval kup sprememb. Iz socialno naravnane države, ki naj bi sčasoma vodila v deželo blagostanja, so nam pod krinko svobode govora podtaknili tisto, kar smo leta upravičeno prezirali in temu se reče "gnili kapitalizem". Zdaj ga imamo. Kapitalizem je uničil vso našo infrastrukturo. Najprej so šle po gobe tovarne.
Prodane duše, z Janšo na čelu, so vse, kar je bilo v naši državi dobrega, uničili, razprodali in si s krajo napolnili žepe.
Nato so na vrsto prišli kmetje, ki nikakor niso mogli slediti in izpolnjevati zahtev Bruslja po npr. ravnih kumaricah. Tako tudi našega kmetijstva skorajda ni več. Kot sem že zapisala, vsi so želeli le prodajati. A če hočeš kaj prodati,moraš tudi kaj proizvesti. In ker so naše tovarne pokradli in jih spravili na kolena, so se izdelki začeli uvažati.
In kje smo zdaj? Jaz pravim, tam kjer niti muh ni več, da bi jih hudič pojedel.
Govorilo se je, da smo se klanjali Beogradu a če me spomin ne vara, smo takrat živeli prekleto dobro. Zdaj se klanjamo Bruslju in naše življenje postaja vse bolj ubogo.
_________________
Sandra |
