Belatara
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.05. 2012, 21:20
Prispevkov: 15
Kraj: Ljubljana, Slovenija |
| PADEC V BARBARSTVO |
 |
|
Socialna država! Država blagostanja! Take in podobne pridevnike sem poslušala ob pomenu države, in verjela. Naivna in mlada. Zdaj, ko nisem več tako mlada, naivna žal še vedno, opažam, da se kdaj pa kdaj še sliši sociala v povezavi z državo, blagostanje pa nikakor ne.
In koga lahko krivimo za to? Marsikoga. Naštevala bi lahko poimensko a se bojim posledic, kajti njihov srd bi me pokopal slej kot prej. Verjetno prej kot slej.
Socialno varstvo se smatra zgolj kot ena od vej socialne politike. Javna dela,npr. niso neka nova iznajdba. Javna dela so poznali že v starem Babilonu, v starem veku. Pomagati človeku, ko se znajde v materialni stiski ni bilo zgolj to, bilo je mišljeno tudi kot neke vrste učenje nove obrti, pisanja ali česarkoli, kar bi posamezniku kasneje pomagalo, da se postavi na lastne noge.
V prejšnjem stoletju našega štetja oz. zadnjih osemdeset ali devetdeset let pa se je socialna politika razširila na vsa področja politike. Področje socialnega varstva je za politike zelo pomembna saj se tu neposredno kažejo ukrepi, ki jih socialna politika izvaja v pomoč ljudem. S tem si politiki "kupujejo" glasove. Žal, so besede in obljube politikov popolnoma brez vrednosti in pomena. Izrečene le za to, da boste v kabini zagotovo obkrožili ali naredili križec ob politiku, ki najbolj prepričljivo laže.
Prav zanimivo bi bilo vedeti ali bi ljudje znali med vsemi pretkanimi lažnivimi politiki prepoznati iskreno osebo? Dvomim. Saj je njihova igra dodelana do potankosti. Vse Nobelove nagrade bi si zaslužili prav oni in ne Tom Hanks.
Zdaj se bom ponovno vrnila v preteklost, h gospodu po imenu Ludvik Vives-očetu socialnega skrbstva. Živel je v 16.stoletju, v Angliji. Takrat je v Angliji vladala represija. Uvedli so davek na revščino, da bi pomagali revnim. Nastanili so jih v t.i."hiralnice", kjer so reveži lahko umirali daleč stran od gospostva. Ko so sprevideli, da tak način ne deluje, so leta 1834 sprejeli amandma k prejšnji zakonodaji, ki je predpisoval, da je treba vse nepreskrbljene namestiti v delovne hiše-"working houses". Reveže so na tak način kaznovali saj so smatrali, da so si sami krivi, da so revni. Obravnavali so jih kot kriminalce. Smisel tega naj bi bil vzdrževati delovno moralo. Zaposlovali so ljudi pod težkimi pogoji in jim dali vedeti, da so lahko veseli, da delo sploh imajo. To so značilnosti zgodnjega kapitalizma. Povejte mi, vas to na kaj spominja?
Revščina, kot oblika deviantnosti, ki jo je treba reševati z represijo. Tudi ti ukrepi revščine niso zmanjšali.
Šele proti koncu 20.stoletja se je pojavil strokovni pristop z ustanovitvijo javnih zavodov. Leta 1802 je bil sprejet prvi zakon o varstvu delavcev - omejeval je dolžino delovnega dne za mladoletne otroke, prepoved nočnega dela za otroke. Najprej pod 8 let, potem pod 11. leti. Zavarovanje za ženske nosečnice, kajti če so hoteli imeti zdrave otroke, ki bodo kasneje sposobni delati, je bilo to nujno potrebno. Ne zaradi nosečnic samih, temveč zaradi čisto odkritega pohlepa po čim cenejši in zdravi delovni sili.
8 urni delovnik se je uveljavil šele 1922.leta. Še zadnje vprašanje, za tiste ki delate, je danes, v 21.stoletju, vaš delavnik dejansko omejen na 8 ur na dan? 
_________________
Sandra |
